Suha koža
Koža je naš največji organ, ki varuje telo pred mehanskimi dejavniki, UV – sevanjem, patogenimi mikroorganizmi, vdorom škodljivih snovi iz okolja in izhlapevanjem vode. Najpomembnejšo zaščito predstavlja zunanja povrhnjica, ki jo tvorijo poroženele celice in lipidi, ki celice tesno povezujejo med seboj. Če je ta pregradna funkcija oslabljena, se poveča izguba vode. Koža ima zaščitni maščobno-kislinski plašč, ki je sestavljen tudi iz lipidov oziroma maščob. Če se zaščitni plašč dodatno poškoduje, pride do povečanega izhlapevanja vode in izsuševanja kože; posledica tega je drobno luščenje kože. Največja skupina ljudi s suho kožo so ljudje z atopijskim dermatitisom, ki so nagnjeni k alergijam.
Koža je lahko suha na različnih predelih: na rokah, komolcih, podlahteh, najbolj običajno je suha na golenih. »V zimskih mesecih, ko nosimo oblačila in je v stanovanjih suh zrak, je koža na golenih izrazito suha in se drobno lušči. To je opaziti še zlasti pri ljudeh s krčnimi žilami, ki morajo uporabljati kompresijske povoje ali kompresijske nogavice. Luščenje na golenih lahko povzročijo tudi tesna oblačila. Suha koža je na otip hrapava na njej so lahko vidne luske ali razpoke, lahko tudi srbi in peče ni izključena tudi rdečina kože. Pogosto je prisoten občutek zategovanja kože, ki se poslabša s pretiranim tuširanjem, kopanjem ali plavanjem.
Pri atopijskem dermatitisu, pri katerem koži prirojeno primanjkuje snovi, ki tvorijo zaščitno plast kože, se suha mesta pojavljajo na različnih predelih, odvisno od starosti človeka. Majhni otroci imajo izrazito rdeča lica, ki se luščijo, pri nekoliko večjih se pojavljajo na pregibih, vratu, v komolčnih in kolenskih kotanjah. Pri odraslih so bolj prizadeta hrbtišča dlani, pri hujših oblikah atopijskega dermatitisa pa je lahko prizadeta koža na celem telesu. Za to bolezen je značilno tudi močno srbenje; na koži se pojavijo bunčice, zadebeljene plošče in kraste.
Na izsušitev kože vplivajo različni dejavniki, med drugim mraz, vročina, izpostavljenost UV-žarkom, nizka vsebnost vlage v zraku. Pozimi je običajno več težav, ker je v stanovanjih zaradi ogrevanja suh zrak in nosimo več oblačil. Oblačila iz neustreznih materialov – sintetičnih vlaken in volne, ki jih nosimo neposredno na koži, lahko stanje dodatno poslabšajo.
Kožo izsušimo tudi, če se pogosto umivamo, zlasti z vročo vodo, ter v primeru, če uporabljamo mila in dražeče snovi, kot so čistila, topila, laki in barve. Zato je suha koža pogostejša v nekaterih poklicih, na primer pri frizerkah, natakaricah, ki na delovnem mestu uporabljajo dražeče snovi in s tem poškodujejo zaščitno maščobno plast kože na rokah.
Na izsušitev kože vpliva tudi, če uživamo premalo tekočine, še zlasti poleti, ko se veliko potimo, da bi naš organizem pravilno deloval in bi nas naša koža ščitila pred UV-sevanjem, je pomembno da dovolj pijemo. Najbolje je, da pijemo navadno vodo in uživamo manj slano hrano, ker sol veže nase vodo in smo še bolj žejni, naša koža pa ostaja suha. Med ostalimi dejavniki, ki povzročajo suho kožo, so še neuravnotežena prehrana, uživanje alkohola in kajenje.
Za osebe nagnjene k suhi koži je izrednega pomena pravilna nega. Za umivanje se priporočajo sredstva brez umetnih barvil in dišav, ki kožo dražijo.
Izbira izdelkov za vsakodnevno nego je danes pestra, zato je težko izbrati najprimernejši negovalni izdelek. Cena izdelka ni nujno povezana z želenim učinkom. Ključno je, da izberete izdelek za nego, ki ima primerne učinkovine. Za suho kožo so primerna mazila, ki vsebujejo ureo, glicerin, sorbitol, natrijev hialuronat (ang. sodium hyaluronate). Omenjene snovi vežejo vodo iz okolja ter tako vlažijo kožo. Dodatek lanolina, mineralnih olj ali parafina, ki delujejo kot okluzivno sredstvo, prepreči dodatne izgube vode s kože. Primerni negovalni izdelki so na voljo v vseh lekarnah ali na spletni strani www.samozame.si.
Nega kože
