Akne

Akne

Akne so pogosta, kronična, polietiloško pogojena kožna bolezen, ki prizadene predele na koži, kjer so številne lojnice.  Najpogosteje obolevajo mladostniki in mladi odrasli, 85% obolelih je starih med 13 in 18 let. Pogosto imajo lahko težave tudi odrasli nad 30. letom starosti in otroci. Za nastanek sta ključnega pomena dedna občutljivost za seborejo ter predvsem androgeni hormoni, ki povzročijo hipertrofijo lojnic in pospešujejo nastanek roženih čepov v izvodilih lasnih mešičkov. Roženi čepi ovirajo iztekanje loja zato se lasni mešički izbočijo, tako nastanejo komedoni. Razmnožujejo se lipolitične bakterije, ki razgrajujejo trigliceride v glicerol in proste maščobne kisline. Le-te so komedogene, saj povzročajo folikularno hiperkeratozo, hkrati pa so tudi kemotaktični dejavnik za levkocite, zato povzročajo vnetje. Sledi predrtje folikla in tudi perifolikularno vnetje. Akne se pojavljajo na seboroičnih predelih kože kot so lasišče, obrvi, veke, na nasolabialni gubi in mentolabialni gubi, za uhlji, na prsih, med lopaticama, na križu in v dimljah. Osnovni patogenetski dejavniki za nastanek aken so prekomerno izločanje loja, abnormalna folikularna keratinizacija, prekomerno razmnoževanje bakterij, vnetni procesi in ostali dejavniki kot sta npr. prehrana in dednost. Dednost je pomemben faktor, saj vpliva na velikost in aktivnost žlez, keratinizacijo, imunski odgovor ter hormonsko aktivnost. Če imata akne oba starša, je verjetnost, da jih bo imel tudi otrok, več kot 50%. Za nastanek aken en sam patogenetski dejavnik ni dovolj, pomembna je kombinacija večih dejavnikov.

Na akne vplivajo tudi hormonske spremembe, nekatera zdravila ali spojine kot so kontracepcijske tablete, kortikosteroidi ali drugi hormoni, fizični zapiralci por (mazila, katran, olja, tesna oblačila), resnejše temeljne zdravstvene težave (moteno delovanje jajčnikov ali nadledvičnih žlez), stres ter podnebne spremembe. Stiskanje in praskanje mozoljev, čezmerno umivanje in drgnjenje ter uporaba močnih čistilnih sredstev stanje še poslabšajo. Proces nastanka aken:

Povečana keratinizacija ustvarja zožitev na vrhu lasnega folikla. Odluščene epitelne celice se težje odstranijo, ujamejo se v odprtino lasnega folikla in skupaj z izločenim sebumom tvorijo zamašek, kar vodi k nastanku komedona. V prvi fazi komedon še ni viden. Stanje lahko ostane nespremenjeno, lahko pa se poveča in nastane vidni odprti ali zaprti komedon. Odprti ali zaprti komedoni niso vneti, rdeči ali zatečeni.  Mešanica sebuma in odluščenih epitelnih celic predstavlja odlično hranilo za povečano delitev anaerobnih bakterij P. acnes, ki se sicer tudi običajno nahajajo v dlačnem foliklu. Te bakterije so glavni razlog za razvoj vnetnih aken. Izločajo številne vnetne substance. Zaradi vseh naštetih  dejavnikov in tudi zaradi prisotnosti P. acnes, se aktivira imunski sistem in pojavi se vnetje.

Aknasta koža se največkrat se pojavi v mladosti, koža se mastno sveti in ima prisotne široke, zamašene pore ter komedone. Poznamo različne spremembe na aknasti koži, delimo jih na primarne, sekundarne in terciarne spremembe. Primarne spremembe so komedoni (retencijske ciste) zaradi zapore folikularnih izvodil iz poroženelega tkiva. Ločimo jih na mikrokomedone, ki jih s prostim očesom ne vidimo, ter odprte in zaprte komedone.  Zaprti komedoni so belkasti, odprti pa črnikasti, črnkasti so zato ker pride keratinska masa v stik z umazanijo in melaninom ter oksidira. Sekundarne spremembe so papule (okoli komedona nastane vnetna reakcija, običajno je rdečkaste barve) in pustule, ki nastanejo na spodaj ležeči papuli. Pustula je napolnjena z gnojem, ki se običajno nakopiči na dermo-epidermalni meji nad foliklom. Papule in pustule so poleg komedonov najpogostejša oblika aken, vse ostale oblike so redkejše. Nodusi nastanejo kadar vnetni procesi prodrejo v globlje plasti kože, običajno po vnetno spremenjenem komedonu. Večinoma nastanejo kot posledica stiskanja. Terciarne spremembe so so brazgotine, post-inflamatorna in post-travmatska hiperpigmentacija. Gre za spremembe, ki nastanejo, ko vnetni proces izzveni in akne izginejo. Najpogostejša terciarna sprememba so brazgotine, kar 90% teh nastane zaradi stiskanja ali praskanja. Akne delimo na blage (acne comedonica, acne papulosa in acne papulopustulosa), srednje (acne phlegmonosa- združevanje bolečih nodusov velikosti graha ali lešnika) in težke (acne inversa).  Pri negi aknaste kože se držimo tega, da aken ne praskamo ali stiskamo, ker lahko s tem povzročimo vnetje. Kožo dva do trikrat dnevno nežno umivamo z blagim milom in nežno posušimo z mehko brisačo. Z brisačo ne drgnemo, ker drgnjenje kožo dodatno draži. Pri uporabi kozmetičnih izdelkov pazimo, da uporabljamo nekomedogena kozmetična sredstva ter se izogibamo izdelkom, ki lahko stanje še poslabšajo kot so npr. izdelki z maščobami in olji.

Izdelke moramo uporabljati pravilno in strpno, to pomeni da jih uporabljamo dovolj časa, da začnejo delovati. Paziti moramo na ustrezno zaščito pred sončnimi žarki, saj nekateri izdelki za nego aknaste kože povečujejo občutljivost na sončno svetlobo. Poleg tega se izogibamo pretiranemu sončenju saj to pospešuje poroženevanje. Svetujemo vam, da popijete dovolj tekočine ter, da se redno gibate na svežem zraku. Pazite, da so lasje umaknjeni z obraza ter se ga čim manj dotikajte. Poskrbite, da zvečer obraz temeljito očistite, priporoča se tudi uporaba ličil oziroma korektorja, ki deluje antiseptično. In seveda poskusite se naučiti obvladovati stres.

Cetaphil izdelke za nego kože z aknami poišči na strani Nega kože – Akne.

To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje brskanja. Z brskanjem po tej spletni strani se strinjate z uporabo piškotkov.